Danes ne bom pisal o akcijah, garanju, o težavah, ki jih srečujem na igrišču – današnja zgodba bo zgodba o absolutnem navdihu, zgodba ki nam pove, da je šport vse prej kot košarka ki jo imamo priložnost gledati in »uživati«. Šport v svojem bistvu je precej daleč od praktično modernega sužnjelastništva, ki smo mu priča dandanes.
Jason McElwain – sem prepričan da večina vas nikoli ni slišala za tega košarkarja. Nič hudega – zdaj boste :)
Jason McElwain – J-Mac za prijatelje – je 19 let star fant (rojen 1.10.1987), ki je končal srednjo šolo Greece Athena High School. Svojo minuto slave (4 minute če sem precizen) si je zaslužil na zadnji tekmi sezone 2005-2006, ko je njegova šola gostila ekipo Spencerport High School.
J-Mac nikoli ni igral tekme, J-Mac je pomagal na treningih, bil je neke vrste pomočnik trenerja. Pred začetkom zadnje tekme se je trener ekipe Jim Johnson odločil, da Jasona – za nagrado, ker je bil nepogrešljiv del ekipe – postavi v ekipo za zadnjo tekmo sezone.
4 minute pred koncem tekme se začne skoraj neverjetno zgodba. Trener Johnson se odloči, da ponudi priložnost J-Macu. J-Mac zgreši prvi met za 3 točke, zgreši tudi polaganje. Nato se pa začne serija, ki se je ne bi sramovali nit profesionalci – met za 2 točki in 6 zaporednih zadetih metov za 3 točke (zadnja trojka je padla v zadnji sekundi in povzročila norišnico v dvorani
Jason McElwain je avtist. In navdih. Absolutno.
No comments:
Post a Comment