Zahtevam aboslutno borbenost, pripravljenost na pomaganje, koncentracijo v vsakem trenutku. Odlična, agresivna obramba je namreč najboljši temelj pozitivnega rezultata na koncu tekme. Pravijo, da napad zmaga tekmo. Bi obrnil drugače – napad izgubi tekmo, obramba jo zmaga. Zakaj – ker ne obstaja 100% napad se vse skupaj zreducira na to, čigava obramba je boljša. Če bi obstajal 100% napad, potem bi bilo odveč igrati obrambo. Tako pa je ravno obramba tista, ki odloči tekmo.
Kot že rečeno – pri igri v obrambi sem zahteven. Ni popuščanja – agresivnost, sposobnost predvidevanja, konstantna pripravljenost, koncentracija, izvajanje zadanih nalog – predvsem pa »krvava kolena«. To zahtevam od vseh igralcev. Od vseh 5ih, ki so na igrišču. Sem absolutno alergičen na pomanjkanje želje igranja obrambe. Ga ni igralca na svetu, ki mu ne bi bilo potrebno igrati obrambe. Zanimivo je predvsem to, da mladi igralci, ki so malo uspešnejši v napadu takoj »prenehajo« igrati obrambo – češ, »jaz bom igral v napadu« ali pa »bom že nadomestil v napadu«. Tako razmišljanje je otročje in odlična podlaga za neuspeh. Če je lahko Michael Jordan igral najboljšo obrambo (kar devetkrat je bil izbran v najboljšo obrambno postavo NBA lige) potem jo MORA igrati vsak.
Obstajajo celo igralci, ki so svojo celotno kariero zgradili na igri v obrambi. Danes so taki Ben Wallace ali pa Bruce Bowen. Pred njima recimo še Dikembe Mutombo ali pa Dennis Rodman, da o legendah kot je Bill Russell niti ne izgubljam besed. Bill Russell je (v povprečju svoje kariere!!) dosegal 15,1 točke in 22,5 skoka na tekmo – v letih, ko se števila blokad še ni štelo. Možakar je bil 11krat NBA prvak z ekipo Boston Celtics.
Vsi tej vrhunski igralci so dali igri nekaj svojega – redki od njih v napadalnem smislu, v obrambnem pa so bili – zaradi svoje nepopustljivosti, še posebej cenjeni. Ben Wallace je bil »kamen temeljac« igre Detroit Pistonsov, Bruce Bowen v ekipi San Antonia, Dikembe Mutombo je – pri 40. letih! – več kot uspešno nadomestil »kitajski zid« Yao Minga, ko je ta bil poškodovan. Skozi svojo kariero je bil Dikembe kar 4 krat izbran za najboljšega obrambnega igralca NBA lige!
Če pa lahko svojo vrhunsko napadalno igro »preslikamo« v enako vrhunsko obrambno igro, dobimo absolutno dominantnega košarkarja. Hakeem Olajuwon recimo – center, ki je imel (verjetno) najširši arsenal gibov na poziciji centra je svojo igro v napadu nadgradil z vrhunsko igro v obrambi. V sezoni 1993/94 je tako postal (prvi v zgodovini NBA) MVP lige, najboljši obrambni igralec lige in MVP finalne serije! Vse to zahvaljujoč neizmerni želji po uspehu in zavedanju, da je samo kompleten igralec lahko resnično koristen. Igralec, ki igra »samo v eno smer« je namreč precej predvidljiv in njegov vpliv na igro je zelo omejen. Če je igralec striktno napadalno usmerjen je sicer atraktiven za širše množice, ni pa nujno koristen za ekipo. V podpovprečnih ekipah sicer lahko, v resni košarki pa enodimenzionalni igralci že dolgo niso več moderni.
Zato na vsakem treningu poseben del le tega namenim igri v obrambi. Na začetku je bil trening usmerjen bolj v »duhamorno« gibanje v preži, zdaj pa se bolj usmerjamo v ekipno igro v obrambi. Seveda v osnovni obliki, tako da se učimo kako se postavljamo, gibanja ob kroženju žoge v napadu, počasi uvajamo »politiko« pomoči v obrambi, prevzemanja, prebijanja blokad (ali pomoči pri blokadah).
Odlična igra v obrambi je najboljša podlaga za dobro igro v napadu.
Priročnik dneva : »Branjenje minimalne prednosti v zadnjih sekundah tekme« - Mark Few, Gonzaga
Izjava dneva : "Your defense will save you on the nights that your offense isn't working." Adolph Rupp
Video dneva : Michael Jordan teaching »Team Defense«
No comments:
Post a Comment