Hard Work [härd wûrk]

Življenje je boj v katerem ni popuščanja niti za minuto. Se načeloma lahko ustavimo in odpočijemo, ne smemo pa zaspati. Ko mi spimo nekdo drugi gara. Enako je na treningih - vsak trenutek treninga je potrebno maksimalno izkoristiti. Zato, ker nekje na tej zemlji en mulc v tem trenutku gara da bi bil najboljši! In če hočemo mi biti najboljši, potem moramo garati enako ali pa bolje kot ta neznani mulček.

Imel sem srečo, da sem videl velike garače od blizu. Prvi tak garač, ki mi pade na pamet je Boris Gorenc. Sem že videl ljudi ki garajo ampak Boris je garal tudi v primerjavi s tistimi za katere sem prej mislil, da so garači.

10 let nazaj sva nekako skupaj (on pri članih, jaz v mladi ekipi) delila "stene Tivolija". Mi smo imeli trening ob 9.30 (jutranji seveda) in ko smo vsi skisani prihajali v dvorano je Boris že premetaval uteži v fitnessu. Uro našega treninga (pa že uro prej) je tako pregaral v fitnessu, potem se je pridružil članski ekipi na jutranjem treningu, ki so ga zaključili okoli 12h.

Zvečer so imeli člani svoj trening ob 18.30. Boris je odgaral (pri Zmagu Sagadinu je vsak trening bolj intenziven od nadpovprečne tekme 1.slovenske lige!), nato pa je še z nami odigral "na dva koša". Pa mu ni bilo odveč - ravno nasprotno.

Vsak trening je vzel 120% in od soigralcev je zahteval podobno.

Potem pa gledam igralce danes. Ne bi rad delal krivice komu in generaliziral ampak večina je zadovoljna že s tem, da pride na trening "ob uri" in da se gre stuširat "3 minute po koncu". Redkokje se najde kdo, ki skoncentrirano in "v polnem šprintu" zmeče 500 žog po koncu treninga. Se najdejo taki, ki še "brcnejo dve" s polovice igrišča, ni pa takih, ki bi - po koncu napornega treninga - prosili 2-3 nadebudne mulčke, naj jim vračajo žoge.

Kako recimo otroku staremu (recimo) 15 let, na začetku pubertete, razložiti, da mora narediti na tisoče ponovitev ene vaje, da bo na tekmi isti gib suvereno in točno naredil?

Kako takemu mulcu razložiti, da ni dovolj če 5krat vrže na koš ampak da mora še doma metati, da mora iti s prijatelji "na basket", da mora včasih iti "preko bolečine" (ta termin sem prvič "ujel", ko je Toni Kukoč razlagal kako so trenirali pri enemu najboljših trenerjev s področja bivše Jugoslavije - Božidarjem Maljkovičem)?

Se mi zdi, da je celoten sistem nastavljen tako, da spodbuja "linijo najmanjšega odpora", da podpira lenobo. Od šolskega sistema, kjer se testi, spisi, nareki in podobne zadeve napovedujejo, do dejstva, da živimo v času, ko nam je vse prinešeno pod rit in se nam ni potrebno potruditi za nič. V skupini otrok najti nekoga, ki dela brez jamranja, brez stokanja - dela brezpogojno in zavzeto, je pravi mali čudež.

Saj ne rečem - se najdejo tudi taki, vendar so v neverjetni manjšini. Včasih (ja, ja kot da imam 300 let) ni bilo jokanja, ni bilo "ne morem več" že takoj po segrevanju.

Video dneva : LeBron James Training

Izjava dneva : All right Mister, let me tell you what winning means - you're willing to go longer, work harder, give more than anyone else. (Vince Lombardi)