Zadnjih nekaj treningov smo preživeli z uporabo pripomočka, ki sem ga opisal v prejšnjem blogu.
Bilo je pestro in poučno, predvsem pa je ubadanje z očali pomenilo dodatno delo za igralce. Danes smo zadevo "pojačali" in smo se lotili igranja 5:5 z očali. Vem, ja - to je bil bolj experiment, ker vem, da se očala uporabljajo bolj za individualne vaje. Hotel pa sem videti kako bodo igralci reagirali na dodatno oteženo delo. Dejstvo namreč je, da je igra s temi očali zelo naporna, saj očala odvzamejo periferni vid, ki je zelo pomemben. Po nekaj minutah brezglavega gibanja in komentarjev češ, da nič ne vidijo sem zadevo ustavil in igralci so nadaljevali z igro brez očal.
Do tukaj so imeli "odličen izgovor" za svoje napake, saj so krivdo vedno lahko "zvalili" na očala - brez očal pa smo vsi skupaj prišli do zaključka, da sploh ni težava v tem, da ne bi videli nečesa. Težava je v tem, da nekateri sploh niso GLEDALI! Izredno težko je nekaj videti, če ne gledaš! Ta segment igre bomo morali nujno popraviti. Res je, da je košarka danes postala "fizika" kjer najpogosteje zmaga najmočnejši jaz pa še vedno prisegam na košarko, kjer bo zmagal tisti, ki je pametnejši in bolj prebrisan. Fizikalci naj skačejo v višino in mečejo kugle, mi bomo brihtni, prebrisani, pametni in na tak način bomo zmagovali tekme. Na golo moč lahko dobimo tekmo ali dve, prvenstva bodo zmagali tisti, ki bodo uporabljali glave še za kaj drugega kot samo za držalo za slušalke iPoda ali za pričesko.
Še eno zadevo se moramo naučiti - in tukaj ne bom popuščal niti za milimeter. Izgovori mi itak požrejo živce, ker za neumnosti, ki jih igralci naredijo pričakujem, da bodo prevzeli odgovornost in da se bodo iz napak kaj naučili. Izgovori so bedarija in trošenje časa in energije.
Tisto reč, ki jo moram igralcem "izbiti iz glave" je računanje na soigralca. V kakšnem smislu? Velikokrat se nam namreč dogaja, da čakamo da bo soigralec naredil določeno stvar - recimo obrambni skok. Imamo kar nekaj visokih fantov, ki uspejo skočiti in so dovolj močni ter gibčni, da bi lahko uspešno ujeli žogo. Kaj delajo "frajerji"? Čakajo, da bo nekdo tretji pobral žogo, ki se odbije od obroča. In kaj se ponavadi zgodi? Tako žogo dobi nasprotnik!! Tukaj "dobim ošpice".
Iščem in našel bom 5 igralcev, ki bodo za žogo pripravljeni razsuti svojega soigralca, kaj šele nasprotnika. Seveda karikiram, ampak bistvo je to - igralec mora biti konstantno aktiven, konstantno si mora želeti žoge! Kolikokrat slišimo "ma se odbija direktno njemu!!". Ne bo držalo - žoga se "vedno odbije" do tistega igralca, ki si žoge bolj želi! Samo to je pomembno - želja! Brez želje imamo lahko "3 metre" visokega igralca - žogo bo dobil tisti, ki ima "meter in čevapčič". In prav je tako, ker se morajo otroci naučiti da v življenju ni nič podarjeno in da si lahko še tako talentiran (visok, močan,....) - brez dela in truda ne boš dosegel dosti. Imaš sicer boljši štartni položaj - to je pa tudi vse.
Izjava dneva - Dennis Rodman - "The one thing I do that nobody else does is jump three and four times for one rebound.”
Video Dneva - Dwight Howard o skoku!
No comments:
Post a Comment