Danes bom besedo in pol potrošil na ljudeh, ki so nam vzorniki, zgled - role models. V bistvu me je do tega "pripeljal" dogodek na današnjem treningu, ki sem ga zaključil eno uro prej, ker se mi ni dalo prositi 14-16 let starih fantov, da se zmigajo in začnejo resno delati. Je bilo škoda elektrike za to kar smo danes prikazali na treningu, tako da smo ugasnili luči in šli domov. Jutri je nov dan in pričakujem malo več resnosti in delovne vneme.
Torej - zaključimo trening na katerem smo se igrali "osnovnošolske igre" s kolebnico - aktivnosti, ki bi jih otroci z veseljem in z lahkoto izvajali. Pri nas je pa to izgledalo kot "treća smena" v kakem bolgarskem rudniku.
Ne bom dolgovezil in pisaril o tem kaj vse se je dogajalo na treningu, ker je škoda tudi prostora na strežniku - bolj se bom posvetil kratki debati po trening.
Pridejo trije fantje do mene, ker so hoteli še malo metati na koš in vprašajo zakaj je bilo konec treninga in da kaj je bilo narobe. Seveda sem jim razložil - na kratko, ker se mi ni dalo iti v podrobnosti. Nakar povejo, da saj oni pa so delali. No, niso se ravno pretegnili, čeprav je tudi res, da niso bili najmanj zagreti. Vprašali so me tudi kako naj oni "potegnejo za seboj ostale". Da kao povedati jim ne morejo, da je to moje delo,...
E tukaj pa jaz pričakujem določeno stopnjo samoiniciative in iznajdljivosti, predvsem pa prevzemanja odgovornosti. OK, ukvarjam se s pubertetniki in seveda mi je jasno, da čudežev ne gre pričakovati in da bo še treba pisati prošnje.
Pričakujem, da bodo tisti fantje, ki so malo boljši, ki imajo malo več "pravic" (in seveda s tem tudi odgovornosti!) pokazali pot ostalim. Kako? S primerom - tako, da bodo prvi na treningu, da bodo vsako vajo oddelali tako kot se spodobi, da bodo vedno skušali biti za primer ostalim, da bodo s svojim delom ostale premaknili in spodbudili. Samo tako se postane leader ekipe in vzor ostalim. Tako se premakne tiste, ki se jim mogoče "ne da delati", ki so prišli na trening samo malo "izgubiti čas". Take igralce jaz potrebujem in pričakujem, da se bo to tudi uredilo. Da se mi ne bo treba ukvarjati z motiviranjem tistih, ki bi morali motivirati ostale. Da bom lahko energijo pokuril na pomembnih stvareh, ne pa na prošnjah po resnosti na treningih.
Če torej skrajšam vse skupaj - kvalitetnejši kot je posameznik, večjo odgovornost ima do ekipe in manj ima "priložnosti", da bi odgovornost in pravice zlorabljal. Leaderji ekipe so na stalnem prepihu in testiranju - tako s strani trenerjev (ki od najboljših pričakujemo največ - v smislu zagnanosti, želje do dela, pripravljenosti pomagati soigralcem,....) kot s strani soigralcev. Soigralci namreč vidijo ali "najboljši" hvata krivine in se izogiba delu ali pa gara kot pes. V prvem primeru bodo tudi ostali začeli iskati luknje v sistemu in ne bodo delali tako kot bi morali. V drugem primeru pa bodo tudi ostali delali 110% - če ne bodo, bo pa imel trener odlično "orodje" v svojih rokah - najboljše igralce bo lahko dal za zgled! Če se lahko najboljši igralec meče po tleh, potem se tudi ostali morajo! Če pa najboljši igralec ni tisti, ki bi bil najbolj zagnan, potem pa imamo vsi skupaj problem.
Najboljši igralec ima problem, ker ne bo nikoli dosegel svojega maksimuma, ostali igralci, ker jih zgled zavira pri doseganju svojih potencialov in trener, ker se mora ukvarjati z banalnostmi - kar zagnanost na treningu definitivno je.
Če namreč igralec nima volje do dela, potem je ves trud zastonj.
Izjava dneva : Jutri je nov dan!
Video dneva : Najboljši vseh časov o prevzemanju odgovornosti:
Torej - zaključimo trening na katerem smo se igrali "osnovnošolske igre" s kolebnico - aktivnosti, ki bi jih otroci z veseljem in z lahkoto izvajali. Pri nas je pa to izgledalo kot "treća smena" v kakem bolgarskem rudniku.
Ne bom dolgovezil in pisaril o tem kaj vse se je dogajalo na treningu, ker je škoda tudi prostora na strežniku - bolj se bom posvetil kratki debati po trening.
Pridejo trije fantje do mene, ker so hoteli še malo metati na koš in vprašajo zakaj je bilo konec treninga in da kaj je bilo narobe. Seveda sem jim razložil - na kratko, ker se mi ni dalo iti v podrobnosti. Nakar povejo, da saj oni pa so delali. No, niso se ravno pretegnili, čeprav je tudi res, da niso bili najmanj zagreti. Vprašali so me tudi kako naj oni "potegnejo za seboj ostale". Da kao povedati jim ne morejo, da je to moje delo,...
E tukaj pa jaz pričakujem določeno stopnjo samoiniciative in iznajdljivosti, predvsem pa prevzemanja odgovornosti. OK, ukvarjam se s pubertetniki in seveda mi je jasno, da čudežev ne gre pričakovati in da bo še treba pisati prošnje.
Pričakujem, da bodo tisti fantje, ki so malo boljši, ki imajo malo več "pravic" (in seveda s tem tudi odgovornosti!) pokazali pot ostalim. Kako? S primerom - tako, da bodo prvi na treningu, da bodo vsako vajo oddelali tako kot se spodobi, da bodo vedno skušali biti za primer ostalim, da bodo s svojim delom ostale premaknili in spodbudili. Samo tako se postane leader ekipe in vzor ostalim. Tako se premakne tiste, ki se jim mogoče "ne da delati", ki so prišli na trening samo malo "izgubiti čas". Take igralce jaz potrebujem in pričakujem, da se bo to tudi uredilo. Da se mi ne bo treba ukvarjati z motiviranjem tistih, ki bi morali motivirati ostale. Da bom lahko energijo pokuril na pomembnih stvareh, ne pa na prošnjah po resnosti na treningih.
Če torej skrajšam vse skupaj - kvalitetnejši kot je posameznik, večjo odgovornost ima do ekipe in manj ima "priložnosti", da bi odgovornost in pravice zlorabljal. Leaderji ekipe so na stalnem prepihu in testiranju - tako s strani trenerjev (ki od najboljših pričakujemo največ - v smislu zagnanosti, želje do dela, pripravljenosti pomagati soigralcem,....) kot s strani soigralcev. Soigralci namreč vidijo ali "najboljši" hvata krivine in se izogiba delu ali pa gara kot pes. V prvem primeru bodo tudi ostali začeli iskati luknje v sistemu in ne bodo delali tako kot bi morali. V drugem primeru pa bodo tudi ostali delali 110% - če ne bodo, bo pa imel trener odlično "orodje" v svojih rokah - najboljše igralce bo lahko dal za zgled! Če se lahko najboljši igralec meče po tleh, potem se tudi ostali morajo! Če pa najboljši igralec ni tisti, ki bi bil najbolj zagnan, potem pa imamo vsi skupaj problem.
Najboljši igralec ima problem, ker ne bo nikoli dosegel svojega maksimuma, ostali igralci, ker jih zgled zavira pri doseganju svojih potencialov in trener, ker se mora ukvarjati z banalnostmi - kar zagnanost na treningu definitivno je.
Če namreč igralec nima volje do dela, potem je ves trud zastonj.
Izjava dneva : Jutri je nov dan!
Video dneva : Najboljši vseh časov o prevzemanju odgovornosti:
No comments:
Post a Comment