Ahhh, kak dan danes! Pustimo službo in vsakodnevni trening. Po treningu sem rekel, da bom šel gledat naše pionirje, ki so igrali tekmo v Kopru. Pridem do dvorane, parkiram avto in pogledam proti "playgroundu" - precej ljudi igra basket. Pogledam če poznam koga in vidim en dres, ki mi je bil znan. Glen Rice. Ok, tole mora bit en opasen frajer, današnja mladina namreč groova na razne LeBrone, Iversone,... Glen Rice je pa old school.
Nič - grem pogledat kdo je "Glen Rice". Kolega Riči, igralec KK Koper. Poleg njega še stari lokalni španeri ki so vedno na basketu. Beseda da besedo, "provokacija" provokacijo - "nimaš jajc", "kaj da ne?!", "si prestar!" (ok, tale je bolela), "ti bom dal jaz star!",.... Skratka, nekako so me našuntali, da smo vrgli en basket. Trojka je bila solidna, jaz pa v civilu. Sicer športna oprava ampak očala "za službo", opornica pa je ostala v avtomobilu. Sem mislil, da bomo samo "vrgli ene dve na koš" nakar me zadeva potegne in... no ja, digrali smo 4 polne trojke. Take poštene, borbene, brez popuščanja.
Kako je to pasalo!! Tisti odličen občutek gibanja, kontrole (Ok, tega malo manj, ker sem dejansko star), tisti občutek, ko vidim podajo in točno tam se znajde soigralec. Pa trash talk - konstantno zbadanje. Riči je fural lajno da sem star, da z eno nogo ne gre, da ne morem zadeti zicerja (kar je res je res), jaz pa njemu vračam, da ima samo desno roko, da z levo ne more držati niti žlice, da brez meta ni dober niti za karte pobirat. To je moj basket, tukaj sem doma. Seveda ni bilo šanse da grem domov s porazom - smo igrali toliko dolgo, da smo zmagali :) Od 4 polnih trojk smo izgubili samo 1! In še to tisto prvo, ko smo bili še neogreti in leseni. Ko pa je enkrat diesel zalaufal, ko so se sklepi ogreli, ko smo začeli zadevati vsaj polaganja - e, tukaj pa ni bilo več pardona. Pika na piko in hvala lepa, nasvidanje, se vidimo v soboto!
Basket - to je življenje! Vse ostalo se lahko samo primerja s tem.
Izjava dneva : "Deep down, your players must know you care about them. This is the most important thing. I could never get away with what I do if the players feel I didn't care for them. They know, in the long run, I'm in their corner."
Video dneva : danes nekaj kar ni košarka, je pa pravtako za pogledat. Dan Osman free solo
Nič - grem pogledat kdo je "Glen Rice". Kolega Riči, igralec KK Koper. Poleg njega še stari lokalni španeri ki so vedno na basketu. Beseda da besedo, "provokacija" provokacijo - "nimaš jajc", "kaj da ne?!", "si prestar!" (ok, tale je bolela), "ti bom dal jaz star!",.... Skratka, nekako so me našuntali, da smo vrgli en basket. Trojka je bila solidna, jaz pa v civilu. Sicer športna oprava ampak očala "za službo", opornica pa je ostala v avtomobilu. Sem mislil, da bomo samo "vrgli ene dve na koš" nakar me zadeva potegne in... no ja, digrali smo 4 polne trojke. Take poštene, borbene, brez popuščanja.
Kako je to pasalo!! Tisti odličen občutek gibanja, kontrole (Ok, tega malo manj, ker sem dejansko star), tisti občutek, ko vidim podajo in točno tam se znajde soigralec. Pa trash talk - konstantno zbadanje. Riči je fural lajno da sem star, da z eno nogo ne gre, da ne morem zadeti zicerja (kar je res je res), jaz pa njemu vračam, da ima samo desno roko, da z levo ne more držati niti žlice, da brez meta ni dober niti za karte pobirat. To je moj basket, tukaj sem doma. Seveda ni bilo šanse da grem domov s porazom - smo igrali toliko dolgo, da smo zmagali :) Od 4 polnih trojk smo izgubili samo 1! In še to tisto prvo, ko smo bili še neogreti in leseni. Ko pa je enkrat diesel zalaufal, ko so se sklepi ogreli, ko smo začeli zadevati vsaj polaganja - e, tukaj pa ni bilo več pardona. Pika na piko in hvala lepa, nasvidanje, se vidimo v soboto!
Basket - to je življenje! Vse ostalo se lahko samo primerja s tem.
Izjava dneva : "Deep down, your players must know you care about them. This is the most important thing. I could never get away with what I do if the players feel I didn't care for them. They know, in the long run, I'm in their corner."
Video dneva : danes nekaj kar ni košarka, je pa pravtako za pogledat. Dan Osman free solo
No comments:
Post a Comment