Ta vikend je bil pa naporen - sobota niti ne toliko, ker sem šel šele popoldan na dogovorjen basket z Ričijem. Ko sem prišel na Bonifiko je bil Riči že tam, skupaj z bratom in ostalo kompanijo. Kao je že igral nekaj časa in je malo utrujen. Lame excuse! Na basketu nisi nikoli utrujen! Samo vprašanje časa je, kdaj pride boljši na igrišče in takrat greš pač domov s porazom. In je prišel boljši in je moral Riči s porazom domov.
Prva tekma je bila bolj ogrevalna - mirno smo jo izgubili, ampak na te poraze na začetku sem že navajen, ker se morajo kolena najprej malo ogreti, potem mora glava preklopiti s coach mode na player mode, da lahko sploh funkcioniram kot basketaš. Druga in tretja tekma (potem Riči ni mogel več igrati, verjetno se je zbal blamaže!) sta minili v mirnem basketu, kjer smo z lahkoto uveljavili prednost v višini, izkušnjah, spretnosti, moči,... kjer smo pokazali 1/4 našega znanja, pa je že bilo dovolj za zmago. Z lahkoto! Sem pa slišal, da se Riči pospešeno pripravlja in da je nabavil privat trenerja! Upam, da ne zaradi serije porazov na basketu. Naj raje pove, pa pustimo eno tekmo za njegov gušt. Še bolje pa bi mu bilo, če bi nehal trmariti in raje prišel skupaj z mano na basket. Tako bova skupaj v trojki in nima šanse, da gre s porazom domov. E Riči, Riči - si strelec ja. Po horoskopu (majster je rojen na isti dan kot Jugoslavija!)
To je bil ta lepši del košarkaškega vikenda. Drugi del se je začel dan kasneje, ko smo imeli na sporedu kvalifikacije za kadetsko ligo. Igrali smo proti ekipama iz Kopra in Tolmina. Že prva tekma je bila odločilna, saj smo se pomerili proti sosedom iz Kopra. Na začetku nam je še kar šlo - dokler smo tekli smo vodili (tudi že za 12 točk), potem pa so gostje sestavili skupaj eno cono na katero celo tekmo nismo našli odgovora, mi smo padli v njihov ritem in na koncu izgubili. Zasluženo. Lahko zdaj meditiram in razglabljam in se tolažim, da smo vsi leto mlajši od nasprotnika - vendar je to isti lame izgovor kot tisti od Ričija! Morali bi zmagati! Na žalost pač nismo, koprčanom čestitamo in jim želimo, da bi se dostojno borili v prvi ligi. Mi bomo leto dni nabirali izkušnje v 2. ligi, nekateri od kadetov pa bodo verjetno igrali svojo prvo člansko sezono v drugi ekipi kluba. To je novost, ki naj bi se potrdila v kratkem. Po moje je to zelo dober način kako mladim igralcem ponditi priložnost, da si naberejo prepotrebne izkušnje za nadaljnje igranje.
V tej B ekipi bi tako igralo nekaj kadetov,2-3 mladinci, nekaj igralcev, ki ne igrajo v prvi ekipi, mogoče celo kak veteran (če se uspem fizično pripraviti in če zdravje dopušča!). V naši 4. ligi bomo nabirali izkušnje, otroci bodo dobili občutek kako izgleda košarka na malo bolj fizičnem nivoju, tisti ki so manj igrali (pri prvi ekipi), bodo dobili možnost večje minutaže. Po moje je to zelo lepa priložnost za vse. Dejstvo namreč je, da igranje na višjem nivoju (s podporo nekaj starejših igralcev) samo koristi. Ne bom pozabil kako so izgledale kvalifikacije za mladinsko ligo pred dvemi leti, ko sta dva igralca iz Portoroža (danes igrata v prvi ekipi) izgledala kot odrasla moška med otroci, pa sta igrala proti vrstnikom! Zakaj? Ker sta imela za sabo 1-2 leti igranja članske košarke! Tam se fantje privadijo na bolj fizično košarko, na postavljanje, na kontakt, na agresivnost - potem pa to preslikaš na tekmo z vrstniki in dobiš takojšnjo prednost. Če bi mi v nedeljo imeli pol več agresivnosti bi verjetno zmagali. Agresivnosti v smislu napadalnih aktivnosti, v obrambi smo bili korektni (razen nekaterih banalnosti v obrambnem skoku!).
Ok, malo sem zabluzil - v nedeljo smo se potem (po porazu) pobrali in za dušo odigrali še drugo tekmo, ki ni odločala o ničemer. Zato so priložnost dobili vsi igralci, eni so jo izkoristili, drugi manj - smo jo pa preživeli in zmagali. Sledila je večerja za vse udeležence kvalifikacijskega turnirja potem pa počasi pot domov. Ker sem bil "znucan" sem se samo stuširal, pozdravil ženo in šel spat. Dovolj emocij za en vikend :)
Izjava dneva : Good intentions are not good enough... ultimately we are measured by our actions.
Prva tekma je bila bolj ogrevalna - mirno smo jo izgubili, ampak na te poraze na začetku sem že navajen, ker se morajo kolena najprej malo ogreti, potem mora glava preklopiti s coach mode na player mode, da lahko sploh funkcioniram kot basketaš. Druga in tretja tekma (potem Riči ni mogel več igrati, verjetno se je zbal blamaže!) sta minili v mirnem basketu, kjer smo z lahkoto uveljavili prednost v višini, izkušnjah, spretnosti, moči,... kjer smo pokazali 1/4 našega znanja, pa je že bilo dovolj za zmago. Z lahkoto! Sem pa slišal, da se Riči pospešeno pripravlja in da je nabavil privat trenerja! Upam, da ne zaradi serije porazov na basketu. Naj raje pove, pa pustimo eno tekmo za njegov gušt. Še bolje pa bi mu bilo, če bi nehal trmariti in raje prišel skupaj z mano na basket. Tako bova skupaj v trojki in nima šanse, da gre s porazom domov. E Riči, Riči - si strelec ja. Po horoskopu (majster je rojen na isti dan kot Jugoslavija!)
To je bil ta lepši del košarkaškega vikenda. Drugi del se je začel dan kasneje, ko smo imeli na sporedu kvalifikacije za kadetsko ligo. Igrali smo proti ekipama iz Kopra in Tolmina. Že prva tekma je bila odločilna, saj smo se pomerili proti sosedom iz Kopra. Na začetku nam je še kar šlo - dokler smo tekli smo vodili (tudi že za 12 točk), potem pa so gostje sestavili skupaj eno cono na katero celo tekmo nismo našli odgovora, mi smo padli v njihov ritem in na koncu izgubili. Zasluženo. Lahko zdaj meditiram in razglabljam in se tolažim, da smo vsi leto mlajši od nasprotnika - vendar je to isti lame izgovor kot tisti od Ričija! Morali bi zmagati! Na žalost pač nismo, koprčanom čestitamo in jim želimo, da bi se dostojno borili v prvi ligi. Mi bomo leto dni nabirali izkušnje v 2. ligi, nekateri od kadetov pa bodo verjetno igrali svojo prvo člansko sezono v drugi ekipi kluba. To je novost, ki naj bi se potrdila v kratkem. Po moje je to zelo dober način kako mladim igralcem ponditi priložnost, da si naberejo prepotrebne izkušnje za nadaljnje igranje.
V tej B ekipi bi tako igralo nekaj kadetov,2-3 mladinci, nekaj igralcev, ki ne igrajo v prvi ekipi, mogoče celo kak veteran (če se uspem fizično pripraviti in če zdravje dopušča!). V naši 4. ligi bomo nabirali izkušnje, otroci bodo dobili občutek kako izgleda košarka na malo bolj fizičnem nivoju, tisti ki so manj igrali (pri prvi ekipi), bodo dobili možnost večje minutaže. Po moje je to zelo lepa priložnost za vse. Dejstvo namreč je, da igranje na višjem nivoju (s podporo nekaj starejših igralcev) samo koristi. Ne bom pozabil kako so izgledale kvalifikacije za mladinsko ligo pred dvemi leti, ko sta dva igralca iz Portoroža (danes igrata v prvi ekipi) izgledala kot odrasla moška med otroci, pa sta igrala proti vrstnikom! Zakaj? Ker sta imela za sabo 1-2 leti igranja članske košarke! Tam se fantje privadijo na bolj fizično košarko, na postavljanje, na kontakt, na agresivnost - potem pa to preslikaš na tekmo z vrstniki in dobiš takojšnjo prednost. Če bi mi v nedeljo imeli pol več agresivnosti bi verjetno zmagali. Agresivnosti v smislu napadalnih aktivnosti, v obrambi smo bili korektni (razen nekaterih banalnosti v obrambnem skoku!).
Ok, malo sem zabluzil - v nedeljo smo se potem (po porazu) pobrali in za dušo odigrali še drugo tekmo, ki ni odločala o ničemer. Zato so priložnost dobili vsi igralci, eni so jo izkoristili, drugi manj - smo jo pa preživeli in zmagali. Sledila je večerja za vse udeležence kvalifikacijskega turnirja potem pa počasi pot domov. Ker sem bil "znucan" sem se samo stuširal, pozdravil ženo in šel spat. Dovolj emocij za en vikend :)
Izjava dneva : Good intentions are not good enough... ultimately we are measured by our actions.
Video dneva : Larry Bird -
No comments:
Post a Comment