Motivation [mō'tə-vā'shən] - 2.del

Kolegica je v svojem komentarju postavila zanimivo vprašanje - kako motivacija trenerja vpliva na igralce. Vprašala pa je tudi kako pričakovanja trenerja vplivajo na igralca.

Bom začel na začetku - ko je že govora o motivaciji. Motivacija trenerja je precej pomemben dejavnik predvsem pri mlajših selekcijah, ko morajo otroci videti in začutiti navdušenje in motiviranost trenerja, da jih "šport potegne". Če otroci radi hodijo na treninge in na treninge radi hodijo tudi zaradi trenerja, potem delamo koristno (ali delamo tudi dobro je drugo vprašanje).

Čisto drugače pa je z motivacijskim "vložkom" trenerja pri odraslih. Tukaj menim, da je vloga trenerja v obliki motivatorja manjša - čeprav ni niti tukaj zanemarljiva. Ampak pri odraslih ljudeh pričakujemo (vsaj jaz) da se bodo znali sami motivirati do te mere, da bodo treninge oddelali 100%.

Vem, sem bil tudi sam športnik in razumem da se nam vedno ne da delati 100% - takih "se mi ne da" mora biti malo. Manj kot jih je, večje možnosti imamo, da iz sebe iztisnemo maximum. Od trenerja sem jaz - ko sem bil še v vlogi igralca - pričakoval, da mi bo dal znanje na področjih, kjer je moje znanje potrebovalo nadgradnjo - nikoli pa nisem pričakoval, da me bo moral prositi (motivirati??) za delo. Ko sem prišel na trening sem svoje odgaral.

Motivacijski vložek trenerja je tisti dodatni impulz, ki igralca porine "preko" meja, ki doda tisto kar mogoče v določenem trenutku manjka, ki zbije tremo, dvigne moralo. Nikakor pa ne moremo od trenerja pričakovati, da bo "zbujal mrtvece". Če igralci v osnovi nimajo motivacije, potem ne pomaga nobena čarovnija.

Pričakovanja trenerjev? Hja, so precej različna. Če govorim v svojem imenu, potem pričakujem od igralcev, da bodo svojo prisotnost na treningih "upravičili" z brezpogojnim trudom. Absolutno pa od odraslih ljudi ne pričakujem, da jih bom moral prositi da se premaknejo. To ni niti približno motivacija - to je muka. Če se vrnem še malo h motivaciji in trenerju. Trener uporabi motivacijske prijeme v trenutkih ko igralcu prične primankovati energije, zbranosti,... v trenutkih krize - naj si bo to med treningom ali med tekmo.

Če bi mislil, da moram svoje igralce prositi da se skoncentrirajo na banalnosti, potem bi jih v bistvu žalil. Smo namreč dovolj odrasli, da se moramo zavedati svojih odgovornosti.

Če pričakujem 100% predanost delu in trenutni nalogi, ne pričakujem ničesar več kot bodo šefi v službi pričakovali od teh istih ljudi (nihče od nas namreč ne bo živel od športa), ne pričakujem ničesar več kot bodo otroci zahtevali od njih (ko bodo enkrat starši).

Trening je namreč priprava tudi na življenje - tudi v življenju so težki trenutki, ko se je treba "pregrizti" skozi težave, da je potem rezultat toliko lepši.

Se strinjam - obstajajo trenerji, ki pričakujejo in zahtevajo res precej neverjetne stvari, seveda vsak s svojim prepričanjem da je to dobro za igralca ali ekipo. Nisem pa še slišal za trenerja, ki bi od 210cm visokega in 130kg težkega igralca pričakoval tek na 100m pod 12 sekundami (kar bi bilo nekaj nerealnega).

Video stoletja - ne vem če tej fighterji potrebujejo trenerja, da jih motivira za tekmo!