Enkrat sem o nečem podobnem že pisal, bom pa danes samo malo nadaljeval. Današnji trening je bil pravi "spektakel" - toliko pomanjkanja želje in volje, da bi bilo mogoče bolje vse skupaj poslati domov in uživati sredin večer.
Pa smo se odločili matrati in vztrajati čeprav se mi zdi, da trening ni koristil ničemer. Mogoče pa bo vsaj dober blog nastal iz tega.
Dajmo napisat besedo ali dve o izgovorih. Na to sem resnično alergičen - utemeljen razlog je OK, butasti izgovori, kot da smo ostali popolni tepci, pa me iritirajo.
Zadnje čase opažam, da izgovorom ni videti konca - je ni stvari, ki bi se zgodila da ne bi bil "kdo drugi kriv". Ali je to slabo zapiranje pod košem, napačno prevzemanje,...vedno je nekdo drugi kriv pa čeprav je vsem jasno kdo je dejansko naredil napako. Ampak lažje kot razmisliti o napaki in slišati napotke, lažje je s prstom pokazati na soigralca, ki naj ne bi opravil svojega dela. In če ne najdemo soigralca, potem je kriv sodnik. Danes smo celo slišali, da ima nasprotnik srečo, potem ko obramba ni uspela (skoraj 20 minut!) obraniti ničesar. Kot otroci v peskovniku.
Vprašanje nikoli ni "kaj je soigralec naredil, da nismo dobili koša" ampak "kaj sem JAZ naredil, da ne bi dobili koša!". Ker sem samo jaz odgovoren za svoja dejanja - in če moj igralec da koš sem jaz odgovoren. Je tudi res, da smo VSI dobili koš ampak kolektivna odgovornost nikoli ne bo pred individualno odgovornostjo. Vsak naj dela svoje delo tako kot se spodobi, pa bo skupni rezultat takšen kot mora biti. Če bo pa vsak gledal česa nekdo drugi ni naredil, sam pa dela iste napake potem smo obsojeni na muko.
Danes je bil tak dan - samo jamranje, vsi nekaj zmatrani (po dveh malenkost bolj napornih treningih!), vsi tečni - nihče pa ni naredil nič, da bi "tragiko" presekal, da bi zbudil ekipo. Nič od nič, nihče ne upa prevzeti odgovornosti - no ja, v napadu bi vsi bili heroji in bi vsi želeli doseči "zmagovalni koš", nihče pa se ne bo pomatral, da bo "zmagovalni koš" OBRANIL! Že zelo dolgo nisem bil priča taki žalosti.
Mi je prav žal ampak s takim odnosom ne bo napredka.
No comments:
Post a Comment