Nesebičnost je ena od prvih stvari, ki jih opazim pri igralcih - OK, mogoče ne ravno prva ampak definitivno tista, ki me najbolj pritegne. Verjetno bo nekaj na tem, da gledamo svet skozi svoje oči in da ostale "udeležence" naših življenj sprejemamo skozi naše lastne prioritete in vrednote.
Nesebičnost v službi ekipe je lastnost, ki jo bom vedno cenil in spoštoval - igralec, ki bo znal svoj ego podrediti ekipi bo, vsaj pri meni, imel vedno bonus. Tukaj seveda ne mislim, da mora igralec popolnoma zapostaviti svoje želje, potrebe, znanje - vsak je posameznik zase in vsak ima svoje "žute minute", vsak ima svoje želje, svoje videnje situacije - ampak vsi skupaj moramo imeti enak cilj in če je sredstvo za dosego cilja popolna predanost obrambi potem to pričakujem od vseh v ekipi - od zadnjega "mulca", ki nosi torbe, do glavnega igralca ki bo moral nositi breme ekipe na svojih plečih.
Tukaj ni popuščanja - ekipni cilj je vedno in absolutno pred vsakršnimi "tihimi" željami posameznika, pred vsako "lastno statistiko", pred "koliko točk sem dosegel? in zakaj ne več". Vse zastonj, če igralec odigra najboljšo tekmo v življenju, če je ekipa na koncu izgubila.
Nesebičnost v tem kontekstu pomeni, da ni "šparanja", ni izogibanja odgovornosti. Američani imajo en zanimiv rek, ki gre nekako tako "There is no I in the word TEAM". Enostaven rek, ki pomeni bistveno več kot zgolj nekaj črk spretno nametanih na kup.
Nesebičnost se kaže v malih stvareh - pomoč v obrambi, spodbuda po neuspeli akciji,... predvsem pa v tem, da vsi v ekipi iskreno privoščimo "trenutek slave" soigralcu. Če je nekdo "vroč" in ima svoj dan, potem mu morajo soigralci omogočiti, da ta svoj dan izkoristi do konca - pa čeprav je lahko to igralec, ki ponavadi ni ravno glavni igralec. Če se nekomu odpre in mu gre od rok vse, potem je treba takega igralca "hraniti z žogami" - ne pa, da se šteje število metov, da se gleda koliko žog je nekdo dobil, "jaz pa samo 2".
Nesebični ljudje so - ponavadi - precej priljubljeni v ekipi saj niso zavistni, ostalim privoščijo svoj del slave, za svoje zadovoljstvo pa ne potrebujejo individualnega uspeha. Pomemben je ekipni uspeh - zato bi vsakemu od nas privoščil čimveč iskreno nesebičnih soigralcev.
Izjava dneva : Mike Krzyzewski : "In all forms of leadership, whether you are a coach, a CEO or a parent, there are four words that, when said, can bring out the best in your team, your employees and your family. I BELIVE IN YOU! Those four words can mean the difference between a fear of failure and the courage to try!"
Video dneva : Top 10 NBA teamwork :
Datoteka dneva: Umetnost treniranja - 8 načinov kako pridobiti zaupanje igralcv
Nesebičnost v službi ekipe je lastnost, ki jo bom vedno cenil in spoštoval - igralec, ki bo znal svoj ego podrediti ekipi bo, vsaj pri meni, imel vedno bonus. Tukaj seveda ne mislim, da mora igralec popolnoma zapostaviti svoje želje, potrebe, znanje - vsak je posameznik zase in vsak ima svoje "žute minute", vsak ima svoje želje, svoje videnje situacije - ampak vsi skupaj moramo imeti enak cilj in če je sredstvo za dosego cilja popolna predanost obrambi potem to pričakujem od vseh v ekipi - od zadnjega "mulca", ki nosi torbe, do glavnega igralca ki bo moral nositi breme ekipe na svojih plečih.
Tukaj ni popuščanja - ekipni cilj je vedno in absolutno pred vsakršnimi "tihimi" željami posameznika, pred vsako "lastno statistiko", pred "koliko točk sem dosegel? in zakaj ne več". Vse zastonj, če igralec odigra najboljšo tekmo v življenju, če je ekipa na koncu izgubila.
Nesebičnost v tem kontekstu pomeni, da ni "šparanja", ni izogibanja odgovornosti. Američani imajo en zanimiv rek, ki gre nekako tako "There is no I in the word TEAM". Enostaven rek, ki pomeni bistveno več kot zgolj nekaj črk spretno nametanih na kup.
Nesebičnost se kaže v malih stvareh - pomoč v obrambi, spodbuda po neuspeli akciji,... predvsem pa v tem, da vsi v ekipi iskreno privoščimo "trenutek slave" soigralcu. Če je nekdo "vroč" in ima svoj dan, potem mu morajo soigralci omogočiti, da ta svoj dan izkoristi do konca - pa čeprav je lahko to igralec, ki ponavadi ni ravno glavni igralec. Če se nekomu odpre in mu gre od rok vse, potem je treba takega igralca "hraniti z žogami" - ne pa, da se šteje število metov, da se gleda koliko žog je nekdo dobil, "jaz pa samo 2".
Nesebični ljudje so - ponavadi - precej priljubljeni v ekipi saj niso zavistni, ostalim privoščijo svoj del slave, za svoje zadovoljstvo pa ne potrebujejo individualnega uspeha. Pomemben je ekipni uspeh - zato bi vsakemu od nas privoščil čimveč iskreno nesebičnih soigralcev.
Izjava dneva : Mike Krzyzewski : "In all forms of leadership, whether you are a coach, a CEO or a parent, there are four words that, when said, can bring out the best in your team, your employees and your family. I BELIVE IN YOU! Those four words can mean the difference between a fear of failure and the courage to try!"
Video dneva : Top 10 NBA teamwork :
Datoteka dneva: Umetnost treniranja - 8 načinov kako pridobiti zaupanje igralcv
No comments:
Post a Comment