Namen tega pisanja bo "rak rana" verjetno večine mladih ekip. Komunikacija.Igralci se slabo zavedajo dejstva, da konstantno komunicirajo. Ne bom zašel v "metafizično" in se razpisal o telesni komunikaciji in nezavednih telesnih reakcijah na določene situacije - bolj me je zmotilo skoraj popolno pomanjkanje glasovne komunikacije znotraj igre.
V napadu se to še nekako opazi - "daj žogo!", "pojdi tja",... v obrambi, kjer je to skoraj življenjskega pomena, pa je komunikacija mizerna.
"ko smo mi trenirali", so nas trenerji učili, da smo nonstop glasni. V opominjanju soigralcev na določene situacije v obrambi. Opozarjanje soigralcev na blokado, še posebej na hrbtne blokade, ki jih soigralec težje predvidi, opozarjanje soigralcev na določeno vrsto pokrivanja visokih igralcev (če se izvaja pokrivanje pred centrom, potem smo morali opozoriti soigralca na strani pomoči, da nam krije hrbet in pazi na podajo prek nas), opozarjanje soigralcev v primeru, da nam je direktni nasprotnik ušel (pomagaj!),... do tega, da se je igralec katerega nasprotnik je uspel vreči na koš moral zadreti "ŠUT!", kar je pomenilo zapiranje vseh igralcev in skok za žogo.
Vse to so malenkosti, ki veliko pripomorejo v igri, četudi igralci mislijo da ne. Meni se zdi, kot da bi bilo igralcem nerodno, če kdo zakriči na igrišču, če kdo ukaže kaj je potrebno odigrati, kot da jim je nerodno prevzeti odgovornost.
Precej logično je, da vse to pride z izkušnjami, ko se igralci "bolje počutijo" v določenih vlogah, vseeno pa bi morali na ta segment igre posebej paziti. Če otrok ne bomo naučili, da se (med igro) pogovarjajo med seboj, da komunicirajo, potem se verjetno sami tega ne bodo naučili.
Še en segment komuniciranja mi je bil vedno všeč - glasno igranje v obrambi daje obrambi občutek agresivnosti, napadalcem pa občutek, da igrajo proti več nasprotnikom. To je tak zgodovinski način povečevanja agresivnosti - Braveheart je kričal, ko so šli Škoti v napad, partizani so se drli "NA JURIŠ!", ko so šli v napad. Male tajne, velikih majstora!
Tisti, ki smo kdaj igrali kolikortoliko resno organizirano košarko bomo znali povedati, da je veliko lažje igrati proti obrambi, kjer so vsi nekako tiho - kar posledično pomeni, da so verjetno manj agresivni. Če pa se pa nasprotniki spodbujajo, opozarjajo na premike, blokade,... potem je vse skupaj manj enostavno.
Izjava dneva : “The single biggest problem in communication is the illusion that it has taken place.” - George Bernard Shaw
Nasvet dneva : obrambno usmerjanje igralcev.
Prenos žoge skušamo onemogočati tako da prenašalcu ne dovolimo prenosa preko sredine igrišča (rdeča cona). Nadaljevanje obrambne aktivnosti posvetimo temu, da napad ne prenese žoge čez namišljeno črto, ko ločuje levo in desno polovico napadalne polovice. S tem zoožamo maneverski prostor napadu in povečamo možnosti za uspešno obrambo.
1 comment:
Odlično mislm, da bom tale blog še z veseljem bral.... Zelo zanimiva tema, kateri se verjetno v vseh športih posveča premalo pozornosti :)
LP
Post a Comment