Tactic [ˈtaktik]

Nekaj časa nisem pisal, ker so mi "novi" mulci vzeli precej prostega časa sicer namenjenega pisanju. Sem pa pisal in predvsem iskal vaje, ki se jih gremo in se jih bomo šli na treningih. Tako sem našel stran trenerja Pål Degerstrøma, na kateri najdemo res ogromno raznoraznih vaj za igralce in igralke vseh starosti. Ene so sicer precej čudne in težko razumljive - tiste pač izpustim, ostalih nekaj pa si je vredno zapisati. Danes bom malo pisal o taktiki. Zadnjič (pred enim tednom) smo imeli turnir na katerem so nastopale 4 ekipe (dve iz Slovenije, 1 iz Hrvaške in 1 iz Italije). Rezultat ni pomemben - bolj pomembno je nekaj drugega - sem gledal te mulce in njihov način igre - totalen presing, conski presing, cona,... Vse lepo in prav ampak to je taktičen del, ki se ga "igrajo" odrasli košarkaši, ki že obvladajo osnove, ki vedo kaj in kako. Ko pa gledam te mulčke, ki šele prav vstopajo v svet košarke pa se nekako ne morem upreti misli, da so samo orodje v bildanju ega trenerjev, ki niso dorasli stvari. Saj trenutno lahko celo dosežejo nek "odmeven" rezultat - na dolgi rok pa iz igralcev, ki so lahko celo perspektivni, delajo enodimenzionalce, ki bodo sicer znali igrati nek conski presing, ne bodo pa znali reagirati na situacijo, ko se conski presing prebije.

Conski presing je namreč del košarke, ki naj bi spremenil ritem igre - z nekaj ukradenimi žogami. Ni pa to obramba, ki bi jo moštva igrala skozi celo tekmo. Pri kadetih (vsaj kar imam jaz izkušenj s tekmovanji v kadetskem nivoju) pa je to bolj pravilo kot izjema. Na tak način se skuša streti nasprotnika, pa če je razlika še tako neulovljiva - "trenerji" vztrajajo v presingu. Ajme bože, komu koristi zmaga z 80 razlike?! Razen bolanim ego-tripom tipov, ki svoje neizživete ambicije zdravijo s pomočjo otrok, ne koristijo nikomur. Ne njihovim varovancem še manj pa nasprotnikom. Obstaja neke vrste kodeks za trenerje mlajših, ki pa je bolj "mrtvo slovo" na papirju. Sicer se lepo sliši in še lepše bere ampak v praksi pa tega ni - razen redkih izjem seveda.

Moja košarkaška filozofija je enostavna - nepopustljivo v obrambi, sproščeno, hitro in precizno v napadu. Vedno dati vse od sebe. To je to - ni potrebe po nekih strašnih taktičnih prijemih, po nekem presingu in gnjavaži nasprotnikov - to govorim za mlajše selekcije. Pri članih je "prosto po Prešernu" - tam igrajo odrasli ljudje in to ni primerljivo z igro otrok.

Prav na tem turnirju prejšnji teden sem dal priložnost prav vsem igralcem, celo dvema igralcema, ki sta bila vsaj 2 leti mlajša od ostalih. Zakaj? Ja, prišla sta na tekmo in naj igrata - vsaka minuta jima bo koristila in to je edino pomembno. Rezultat je pri teh kategorijah postranskega pomena. Seveda se bomo potrudili vsako tekmo zmagati - ampak košarka pri mlajših je še kaj več od golega gnanja za rezultatom.

Izjava dneva : ena od točk trenerskega kodeksa:
"Spoštuj dostojanstvo igralcev in igralk ter trenerja nasprotnega moštva. Če je tvoje moštvo premočno, daj možnost tistim, ki manj igrajo. Ne izživljaj se nad šibkejšimi! Pokaži svojo vrednost proti sebi enakim!"

Video dneva : Wayne Badgers - da ne bo kdo kdaj jokal, da ne more več ali da česa ni možno narediti: