Rezultat - ves šport je usmerjen proti rezultatu - ali je to tek, šah, "ščinke", košarka - vse se zaključi z nekim rezultatom. Včasih se borimo proti štoparici (tek), proti metru (skoki v daljavo, višino, met česarkoliže,...), včasih proti nasprotniku (šah, nogomet, košarka,...). V vseh primerih pa se v bistvu poleg vsega borimo še proti sebi.
Proti svojim strahovom, omejitvam ki smo si jih postavili v glavi, proti malodušju, ki nas "premaga" v trenutkih krize,... ta borba bo definirala končni rezultat. Če uspemo premagati svoje strahove, če premaknemo meje ki smo jih postavili v naših glavah, če premagamo malodušje ob trenutkih krize, potem smo na odlični poti, da bomo hitrejši, da bomo skočili dlje, da bomo premagali nasprotnika.
Se bo včasih zgodilo, da bomo vse naredili idealno, pa bomo še vedno izgubili tekmo. Nič hudega - porazi so del športa tako kot so del športa zmage. Na žalost (ali pa na srečo!) lahko - na koncu - vedno zmaga samo en (Ok, pri kakem teku niti fotofiniš ne more določiti zmagovalca, ampak skozi sezono se iskristalizira en zmagovalec - tisti, ki je skozi celotno sezono pokazal največ konstatnosti, ki je bil največkrat najboljši. Ne nujno vedno, pomembno je, da je bil največkrat najboljši.
Mene na tekmah, vsaj tistih manj pomembnih zanima vse kaj drugega kot samo rezultat. Zanima me kako igralci reagirajo v določenih situacijah (zato včasih pustim da se sami rešijo iz krize in jih ne rešujem z minuto odmora). Kako se reagira na več zaporednih napak, kako se spremeni tempo igre. Recimo, če igramo "divjaka", ko se brezglavo teče po igrišču - takrat hočem videti nekoga, ki bo ustavil konje brez da jaz "pokurim" glasilke na klopi. Zanima me kako bodo "starejši in izkušenejši" igralci reagirali, ko bom v igro poslal mlajše, manj izkušene - jih bodo "pozabili" ali jim bodo pomagali? Z nasveti, s tem, da se jih vključi v igro, da se jim poda žogo, da se jih spodbuja, krije hrbet. Vsi smo enkrat bili "najmlajši v ekipi" in brez podpore starejših ne bi bilo nič iz nas. Saj je bila zafrkancija ampak na tekmah in treningih so starejši vedno (vsaj pri meni je bilo tako) znali profesionalno reagirati. Z nasvetom, včasih se je tudi povzdignil glas - kot je bilo potrebno. Nikoli pa ni bilo "maltretiranja" in/ali ignoriranja. Vedno in povsod sem se (vsaj kar se soigralcev tiče) počutil del ekipe. To hočem narediti v ekipi ki jo zdaj treniram - da so tudi najmlajši enakovreden del ekipe in da jih starejši vodijo, tako kot bo nekdo enkrat vodil njih - ko bodo prišli v članske ekipe.
Izjava dneva : Vince Lombardi : "Contrary to the opinion of many people, leaders are not born. Leaders are made, and they are made by effort and hard work."
Video dneva : Ray Allen - o metu:
Proti svojim strahovom, omejitvam ki smo si jih postavili v glavi, proti malodušju, ki nas "premaga" v trenutkih krize,... ta borba bo definirala končni rezultat. Če uspemo premagati svoje strahove, če premaknemo meje ki smo jih postavili v naših glavah, če premagamo malodušje ob trenutkih krize, potem smo na odlični poti, da bomo hitrejši, da bomo skočili dlje, da bomo premagali nasprotnika.
Se bo včasih zgodilo, da bomo vse naredili idealno, pa bomo še vedno izgubili tekmo. Nič hudega - porazi so del športa tako kot so del športa zmage. Na žalost (ali pa na srečo!) lahko - na koncu - vedno zmaga samo en (Ok, pri kakem teku niti fotofiniš ne more določiti zmagovalca, ampak skozi sezono se iskristalizira en zmagovalec - tisti, ki je skozi celotno sezono pokazal največ konstatnosti, ki je bil največkrat najboljši. Ne nujno vedno, pomembno je, da je bil največkrat najboljši.
Mene na tekmah, vsaj tistih manj pomembnih zanima vse kaj drugega kot samo rezultat. Zanima me kako igralci reagirajo v določenih situacijah (zato včasih pustim da se sami rešijo iz krize in jih ne rešujem z minuto odmora). Kako se reagira na več zaporednih napak, kako se spremeni tempo igre. Recimo, če igramo "divjaka", ko se brezglavo teče po igrišču - takrat hočem videti nekoga, ki bo ustavil konje brez da jaz "pokurim" glasilke na klopi. Zanima me kako bodo "starejši in izkušenejši" igralci reagirali, ko bom v igro poslal mlajše, manj izkušene - jih bodo "pozabili" ali jim bodo pomagali? Z nasveti, s tem, da se jih vključi v igro, da se jim poda žogo, da se jih spodbuja, krije hrbet. Vsi smo enkrat bili "najmlajši v ekipi" in brez podpore starejših ne bi bilo nič iz nas. Saj je bila zafrkancija ampak na tekmah in treningih so starejši vedno (vsaj pri meni je bilo tako) znali profesionalno reagirati. Z nasvetom, včasih se je tudi povzdignil glas - kot je bilo potrebno. Nikoli pa ni bilo "maltretiranja" in/ali ignoriranja. Vedno in povsod sem se (vsaj kar se soigralcev tiče) počutil del ekipe. To hočem narediti v ekipi ki jo zdaj treniram - da so tudi najmlajši enakovreden del ekipe in da jih starejši vodijo, tako kot bo nekdo enkrat vodil njih - ko bodo prišli v članske ekipe.
Izjava dneva : Vince Lombardi : "Contrary to the opinion of many people, leaders are not born. Leaders are made, and they are made by effort and hard work."
Video dneva : Ray Allen - o metu:
No comments:
Post a Comment