Offense [ə-fĕns]

Pravijo, da je napad najboljša obramba. Ne bom šel v "metafizičnost" te trditve niti ne želim meditirati o tem.

Igra v napadu je tisti del košarke, ki večino otrok najbolj zanima. Kako dati koš! Ni toliko pomembno kako ga obraniti - kako doseči koš!

Če imamo v ekipi kvalitetne posameznike, potem je koše precej enostavno dosegati. Več kvalitetnih, predvsem pa nesebičnih, posameznikov - več je možnosti, da nasprotnika spravimo v položaj iz katerega se ne bo uspel obraniti. To je tudi cilj igre v napadu - doseči koš.

Načinov, kako doseči koš je "malo morje" in tudi na tej točki se ne bom spuščal v opisovanje vseh možnosti. Bolj bom opisal svoje videnje napadalne igre.

Košarka je v bistvu enostaven šport - s čimmanj poskusi žogo večkrat (od nasprotnika) spraviti skozi obroč. Ok, ni tako zelo enostavno kot se napiše, ni pa niti tako zelo težko. Skozi napadalna gibanja moramo doseči pomanjkanje ravnotežja obrambne postavitve - ali skozi pick&roll igro in prevzemanje "visoki-nizki" ali preko hitrih podaj, lahko z uigranimi akcijami, lahko pa tudi s pomočjo fizičnih predispoziciji posameznikov, ki so večje od nasprotnika.

Bisvto torej je - nadigrati nasprotnika. Naši (bivši) bratje imajo lep izraz - nadmudriti! Zato je bila košarka od nekdaj šport intelektualcev (pa nič proti ostalim športom) in zato vedno bolj izgublja svoj čar. S prodorom "instant" košarke, ki se bazira na fizičnih predispozicijah je ves "vic" košarke zbledel. Tudi zato me ne spravite, da bi si ogledal eno NBA tekmo, niti za denar! Raje sem v službi (potem si lahko predstavljate, da je to res naporno!).

Aparat imenovan "NBA košarka" nas uči, da je boljši tisti, ki višje skoči in ki močneje zabije žogo v koš. Seveda je tudi to pomembno in olajša zadevo ampak tisti ki odlično skoči še ni nujno odličen košarkar. Lahko pa je odličen skakalec v višino. Veliko je namreč odličnih košarkarjev, ki niso skočili kaj dosti, pa so vseeno imeli vrhunske kariere. Larry Bird je bil en od takih, Magic Johnson... tudi pokojni Dražen Petrovič ni bil ravno skakalec. So pa imeli ti možje vrhunsko inteligenco, smisel za kombinatoriko in predvidevanje situacije. Seveda je tem atributom potrebno dodati tudi nepresahljivo željo po napredovanju in skoraj nemogočo potrebo po dodatnem delu.

To je tudi sporočilo, ki ga skušamo razložiti otrokom s katerimi delamo - da ni vse v supergah in zabijanjih ampak da je veliko tudi v tehniki, taktiki, da je o košarki potrebno razmišljati (kot o vseh stvareh v življenju).

Ko smo že pri stvareh o katerih je potrebno razmišljati si bom dovolil še malo "kritiko" - moj blog se je (po ne vem kakšnem čudežu) uvrstil na listo blogov strani Drugi svet. Sem zadovoljen in počaščen, bi pa rad dodal en popravek na moj prejšnji blog - povzetek prejšnjega bloga je namreč malo "površen". Moje mnenje ni, da je - za pravi napredek - potrebno izgubljati.

Besedna zveza "potrebno izgubljati" je namreč nerodna reč. Na svetu ni športnika, ki bi imel POTREBO po porazih, tako da bi tole rad malo popravil.

Športniki se največ naučijo iz tesnih porazov, kar pa ne pomeni, da je potrebno izgubljati. Nisem psiholog ampak malo je potrebno pogledati kaj se dogaja s človekom ob tesnih porazih, tesnih zmagah, lahkih zmagah ali težkih porazih.

Pri lahkih zmagah igralec ne napreduje, ne čuti neke strašne euforije - "another day at the office" bi rekel. Težki porazi ljudi pahnejo v malodušje "saj nisem nič vreden,...." kar spet ni produktivno.

Tesne zmage so lahko spodbudne (ko igraš proti boljšim nasprotnikom je tesna zmaga vedno spodbudna), po drugi strani pa lahko pomenijo tudi alarm, če smo igrali proti slabšim nasprotnikom. Ampak zaradi zmage (ker štejejo SAMO zmage) se bistvo spregleda. Tega pri tesnih porazih ni.

Pri tesnih porazih proti boljšim ekipam vedno ostane nekaj grenkega priokusa - bili smo tako blizu, pa vendar tako daleč. Pravi športnik bo tekmo analiziral in poiskal napake (kje se je tekma prelomila, zakaj, kaj se je zgodilo in kaj se ne bi smelo zgoditi,...) - in pravi športnik se bo iz tega kaj naučil. Tesen poraz je pravtako spodbuden - vsaj za karakterne ljudi.

Tesen poraz proti slabšemu nasprotniku pa odkriva vse tisto, kar prikriva tesna zmaga proti slabšemu nasprotniku. V obeh situacijah igralci niso dali vsega od sebe, v obeh situacijah smo bili (verjetno) priča podcenjevanju,... v eni situaciji smo se sicer "izmazali" in zmagali, druga situacija pa je "terapevtsko" koristnejša, saj nas razgali in pokaže česa nismo delali pravilno. Zato menim, da se največ naučimo iz tesnih porazov.

Izjava dneva : “A winner is someone who recognizes his God-given talents, works his tail off to develop them into skills, and uses these skills to accomplish his goals.” Larry Bird

Datoteka : "prva pomoč":




Video dneva : Hakeem "the dream" Olajuwon